31. oktober je vsako leto pomemben dan. Ponekod takrat obeležujejo svetovni dan varčevanja. V Sloveniji pa je to dan reformacije. Vprašali se boste, kaj je reformacija in zakaj se je spomnimo ravno zadnji oktobra. Pred več kot petstotimi leti je v današnji srednji Nemčiji živel katoliški duhovnik po imenu Martin Luter. Na živce mu je šlo veliko stvari, ki so se dogajali med duhovniki v njegovem času. Tisto, kar ga je motilo, je dal na papir in nabralo se je 95 točk. Njegov prijatelj je veliko pozneje pripovedoval, da je teh 95 točk na papirju ravno 31. oktobra leta 1517 nabil na vrata cerkve, pri kateri je deloval. Ker je bilo s takratnim verskim življenjem nezadovoljnih še veliko drugih ljudi po vsej Evropi, so se njegove zamisli zelo hitro razširile. Sčasoma je poleg Katoliške cerkve nastala nova cerkev, ki jo imenujemo evangeličanska ali protestantska. Prvo ime je dobila, ker je vernikom naročala, da morajo živeti tako, kot jim naročajo najpomembnejše knjige Svetega pisma, evangeliji. O protestantski cerkvi pa govorimo, ker je veliko nemških knezov protestiralo, ko je poskušal cesar to cerkev prepovedati. Glavni cilj Lutra in njegovih somišljenikov pa ni bil nastanek nove cerkve. Hoteli so prenoviti katoliško, iz latinščine izvirajoča tujka za prenovo pa je ravno reformacija. Človeku, ki si za prenovo prizadeva, rečemo reformator.
V Sloveniji tudi danes obstaja evangeličanska cerkev, ki se navdihuje pri Lutru. Njeni pripadniki živijo zlasti v Prekmurju. Vladarji slovenskih dežel so prihajali namreč iz dinastije Habsburžanov, ki so ostali zvesti stari, katoliški veri. Zato je večina Slovencev dolga stoletja ostala katoliška. Mogoče se boste vprašali, zakaj potem v Sloveniji posebej praznujemo dan reformacije. Razlog je preprost. Fantje, ki so iz slovenskih dežel odhajali študirat v današnjo Avstrijo in Nemčijo, so se tam seznanili z nauki Lutra in protestantov. Med tistimi, ki so bili nad njimi navdušeni, je bil najpomembnejši Dolenjec Primož Trubar. Odločil se je, da bo prenovljeno krščansko vero in »čisti evangelij« posredoval svojim rojakom. V ta namen je začel pisati knjige v slovenščini. Tega ni pred njim počel še nihče. Najprej je Slovencem v maternem jeziku sestavil Katekizem, knjigo z najpomembnejšimi verskimi nauki. A da bi jo Slovenci lahko sploh brali, je dodal še Abecednik, priročnik za učenje branja. Pozneje je Trubar napisal še veliko knjig. Da pa je slovenščina res enakovredna velikim jezikom, pa je dokazal predvsem mladi Jurij Dalmatin, ko je v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo. Dan reformacije torej v Sloveniji praznujemo predvsem zaradi tega, ker smo reformatorjem hvaležni za prve knjige v domačem jeziku.
Nataša Maver Šoba
