PUNKER Z MEHKO DUŠO – FRANCI ROGAČ
Zaključek bralne značke smo obeležili z obiskom Francija Rogača, pravljičarja, ki želi živeti v Prekmurju in nekoč priti v Oprahino oddajo. Od nekoč brezdomnega punkerja z irokezo se je prelevil v predanega pripovedovalca pravljic in predajalca življenjskih izkušenj, ko se z dna ničkolikokrat pobereš – boljši in uspešnejši.
Bil je mlad upornik, včasih z razlogom, spet drugič brez, a vse z namenom – da bi kot feniks iz pepela vstal prerojen – z novo izkušnjo, s spričevalom v žepu, z dokazilom, da zmore – v romanu Ključ brezdomca zapisati grenko izkušnjo vzponov in padcev, ki pretresejo in opominjajo.
Svojo pisateljsko pot je začel s pravljicami, ki se vse končajo srečno. Skupna nit vsem pa je tudi drugačnost in sprejemanje le-te. Otroke vzgaja k strpnosti in življenju v sožitju s tistimi, ki imajo štrleča ušesa, so nerodni, slepi, gluhi ali gibalno ovirani. Za vse je prostor na tem svetu, saj nam je vsem skupno ljubeče srce in želja po harmoničnem sobivanju. Dokler obstaja upanje, gremo naprej in Franciju to dobro uspeva. Sam pravi, da preteklosti sicer ne moreš spremeniti, lahko pa v sedanjosti živiš s pozitivnim vplivom na prihodnost. In v enakem duhu je potekalo tudi nadaljevanje kulturnega dneva, in sicer s predstavo Društva za boljši svet Pojdi z menoj na časovni stroj. Povezana je bila s temo letošnjega parlamenta – Svet, v katerem želim živeti. Sporočilo mladim je bilo eksplicitno in nazorno prikazano. Ne želimo si dočakati odigranega življenja čez 500 let, ko bomo roboti, z maskami na obrazih, brez ljubezni, zaprti v sobah, brez zelenja in domačih ljubljenčkov. Prihodnost lahko začnemo spreminjati že danes. Trudimo se živeti v sožitju, ohranjajmo človeško toplino in bližino, predvsem pa živimo v skrbi za naravo, ki smo jo dobili le na posodo, da jo lahko predamo zanamcem. Celoten dan bi lahko strnila v dve besedi – streznitveni optimizem. Odprl nam je oči in dal veliko ljubezni in moči za naprej.
Simona Napast
